Ukrajinska državna skupina Naftogaz je s SOCAR Energy Ukraine, hčerinsko družbo azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR, sklenila svoj prvi sporazum o nakupu azerbajdžanskega zemeljskega plina. Ta dogovor, ki velja za pomemben mejnik v regionalnem energetskem sodelovanju, odpira novo poglavje v odnosih med Bakujem in Kijevom na področju energetike.

Azerbajdžan in Kenija sta sklenila pomemben memorandum o soglasju (MoS) na področju energetskega sodelovanja. Podrobnosti sporazuma niso bile navedene, vendar gre za ključen korak k okrepitvi vezi med državama na energetskem področju.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Nedavna ameriška operacija v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, je v iranskem vodstvu sprožila resne skrbi glede morebitnega prihodnjega posredovanja Washingtona v Teheranu. Iranski uradniki in analitiki pozorno spremljajo dogajanje, saj se Iran spopada z notranjimi nemiri in novim valom protivladnih protestov, ki so se začeli 28. decembra v Teheranu. Položaj je dodatno zaostril ameriški predsednik Donald Trump, ki je zagrozil s posredovanjem v podporo protestnikom, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje. Kljub uradni obsodbi ameriškega dejanja so se v iranski javnosti in medijih razvnele ostre debate o posledicah za domačo politiko. Konservativni krogi so kritični do Washingtona in opozarjajo na kršenje suverenosti, medtem ko reformistični mediji analizirajo sporočilo, ki ga dogodek pošilja iranskim oblastem. Analitiki sicer ocenjujejo, da Iran zaradi večjega geopolitičnega pomena Bližnjega vzhoda ter močnejših vezi s Kitajsko in Rusijo morda ne bo doživel enake usode kot Venezuela, vendar tesno energetsko sodelovanje med državama pod pritiskom sankcij povečuje negotovost. Iranski voditelji so zaradi dogajanja v Latinski Ameriki v stanju visoke pripravljenosti, saj ameriški pritisk sovpada z gospodarsko krizo v državi. Razprave na družbenih omrežjih in v državnih medijih odražajo strah pred podobnim scenarijem obglavljanja režima, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Washingtonov poseg v Venezueli tako služi kot precedens, ki je v Teheranu okrepil občutek ogroženosti sredi zaostrovanja retorike s strani Bele hiše.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je 24. decembra opravil telefonske pogovore s predsednikom Srbije, predsednikom Kazahstana Kasim-Žomartom Tokajevim in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.

Vladimir Putin in Sji Džinping sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritizirala Zahod, pri čemer je Putin ponovil lažne obtožbe, da je Zahod kriv za vojno v Ukrajini. Medtem se je Putin sestal s turškim predsednikom Erdoganom v Kitajski, kjer sta razpravljala o vojni v Ukrajini. Pomočnik Vladimirja Putina je razkril nove podrobnosti pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA glede prekinitve ognja.

Francija bo gostila srečanje "Koalicije voljnih" za podporo Ukrajini. Nemški minister za obrambo je kritiziral Ursulo von der Leyen glede izjav o vojakih v Ukrajini. Ukrajina je imenovala svoje predstavnike v skupni upravni odbor investicijskega sklada za obnovo z ZDA. Donald Trump je izjavil, da je Indija ponudila odpravo carin na ameriške izdelke, vendar meni, da je prepozno.

Egipt se sooča z vse večjo kritiko zaradi novega dogovora o uvozu plina iz Izraela, ki širi sporazum iz leta 2018. Kljub vojni v Gazi je izraelska plinska skupina NewMed Energy napovedala podpis 35 milijard dolarjev vredne pogodbe o dobavi plina Egiptu.

Turški minister za energijo in naravne vire, Alparslan Bayraktar, se je srečal z ministrom za gospodarstvo in energijo KKTC, Olgunom Amcaoğlujem, in ministrico za rudarstvo in energijo Bocvane, Bogolo Joy Kenewendo. Razpravljali so o energetskem sodelovanju med Turčijo in KKTC ter o energetskih naložbah z Bocvano. Minister Bayraktar je poudaril pomen zanesljive oskrbe z energijo za KKTC.